Iz Arhiva GNI predstavljamo izbor 13 trakov (skupno 900 pesmi) posnetega pesemskega in glasbenega gradiva slovenskih izseljencev iz Francije (Moutiers, Aumetz, Tucquegnieux, Sallaumines, Freyming, Merelbach). Gre predvsem za rudarske družine, ki so prišle v ta mesta v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja in jih je med leti 1979 in 1980 posnel sodelavec GNI-ja, Julijan Strajnar. Njegovi informatorji so bili iz družin Jereb, Pišlar, Šmuc, Gubenšek, Selšek, Bezgovšek, Dolinar, Lapornik in Peternel, doma iz Hotederščice, okolice Trebnjega, Žirov, Zidanega mosta, Jurkloštra, Brestanice, in drugi. Poleg pesemskega izročila so na trakovih in v terenskem zvezku ohranjeni še podatki o življenju teh družin v Sloveniji in Franciji, spomin na šege, navade, različne življenjske dogodke in pripovedi, kot tudi podatki o življenju v Franciji, o odnosu Francozov do tujcev, o tem, kako še vedno ohranjajo svoje ljudsko izročilo ter ga prenašajo na mlajše rodove tako znotraj družin kot tudi znotraj slovenske skupnosti. Posebno dragoceni so pesemski primeri, ki kažejo na različne repertoarje pevcev in pevk, pa tudi na kontekstualno strukturo njihovega pesemskega in glasbenega izročila.
Iz Arhiva GNI predstavljamo izbor 13 trakov (skupno 900 pesmi) posnetega pesemskega in glasbenega gradiva slovenskih izseljencev iz Francije (Moutiers, Aumetz, Tucquegnieux, Sallaumines, Freyming, Merelbach). Gre predvsem za rudarske družine, ki so prišle v ta mesta v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja in jih je med leti 1979 in 1980 posnel sodelavec GNI-ja, Julijan Strajnar. Njegovi informatorji so bili iz družin Jereb, Pišlar, Šmuc, Gubenšek, Selšek, Bezgovšek, Dolinar, Lapornik in Peternel, doma iz Hotederščice, okolice Trebnjega, Žirov, Zidanega mosta, Jurkloštra, Brestanice, in drugi. Poleg pesemskega izročila so na trakovih in v terenskem zvezku ohranjeni še podatki o življenju teh družin v Sloveniji in Franciji, spomin na šege, navade, različne življenjske dogodke in pripovedi, kot tudi podatki o življenju v Franciji, o odnosu Francozov do tujcev, o tem, kako še vedno ohranjajo svoje ljudsko izročilo ter ga prenašajo na mlajše rodove tako znotraj družin kot tudi znotraj slovenske skupnosti. Posebno dragoceni so pesemski primeri, ki kažejo na različne repertoarje pevcev in pevk, pa tudi na kontekstualno strukturo njihovega pesemskega in glasbenega izročila.